Kaj se dogaja s telesom v mrazu?

Mišice

Nizke temperature imajo negativen vpliv na mišičevje. Hladna mišica je počasnejša v živčno mišični navezi. Čeprav se živčevje trudi obdržati visok nivo aktivnosti, je odziv počasnejši, hitrost je nižja, poraba energije se poveča. Zato je v mrzlem vremenu nevarno, da pride do znižanja telesne temperature in večje porabe energije, posledično pa je hitrost teka nižja in možnost poškodb večja.

Energija in metabolični odziv

V hladnem vremenu se poveča poraba energije, pomembno vlogo tu pa ima sladkor v krvi (glikogen). Nizek nivo tega sladkorja lahko postane težava, saj poveča drhtenje, telesna temperatura pa pade nižje kot pri visoki vrednosti sladkorja v krvi. Visokointenzivna vadba lahko pri mlajših in neizkušenih tekačih povzroči hitrejšo utrujenost, s tem pa nižjo temperaturo telesnega jedra.

Na kaj moramo biti pozorni?

Tveganja podhladitve

Hipotermija oz. splošna podhladitev je znižanje telesne temperature pod normalno telesno temperaturo, torej pod 37° C. V takšnih okoliščinah telo ne more več dodajati toliko toplote, da ohrani svoje funkcije, zato se prične ohlajati. Že nekaj stopinj spremembe je lahko usodnih za vitalne funkcije organizma. Zmanjšata se frekvenca srca in prenos kisika. Dodatno nevarnost za podhladitev pri športnikih pa pomenita tudi izčrpanost in dehidracija, posebno v vlažnem ali vetrovnem vremenu.

Ozebline in omrzline

Ozebline lahko nastanejo že pri temperaturi 0° C. Pri teku 8 km/h se temperatura zniža na -5° C, pri šprintih, pri 16km/h pa na -24° C. Koža ni normalno prekrvavljena, saj telo zadržuje temperaturo v jedru okoli srca in prebavil, zato so najbolj izpostavljeni nos, lica, ušesa ter prsti na nogah in rokah. Nevarnost za nastanek omrzlin lahko precej povečajo zunanji vplivi (vlaga, veter…), prav tako pa neustrezna oblačila in obutev, dehidracija…

Omrzline lahko nastanejo zelo hitro, dobesedno v nekaj minutah, zato moramo biti, predvsem v zahtevnih okoliščinah (hribi…), zelo pozorni. Ločimo jih predvsem po globini in resnosti poškodbe tkiva, od povrhnjih omrzlin, ki nimajo posledic, do globokih omrzlin, kjer vsi prizadeti sloji tkiv, vključno s kostjo, odmrejo.

Že sami vzroki za nastanek omrzlin nam narekujejo zaščito, če pa nas že prizadenejo, pa seveda v vseh hujših primerih, rabimo čim hitrejšo zdravniško pomoč.

Še nekaj nasvetov…

Podhladitev in ozebline preprečimo predvsem s primerno obleko – oblačimo se po plasteh, ki jih oblačimo ali slačimo po potrebi, seveda si moramo zaščititi tudi vse štrleče dele organizma. Posebno pozorni moramo biti na primerno obutev. Pazimo, da ne dehidriramo, alkoholne pijače so seveda prepovedane.

Če se le da, si v hladnem in mrzlem vremenu izbirajte tekaške proge v zavetrju. V mrazu naj bo vaša proga krajša, tecite pa v naseljenih okoljih (ne daleč stran in sami). Če omagate ali se poškodujete in morate začeti hoditi, se boste zaradi preznojenosti hitro ohladili. Počasen tek ali hoja zelo zmanjša produkcijo telesne toplote in za ohranjanje telesne temperature bi potrebovali veliko toplejša oblačila. V takih primerih bo pomoč ljudi zelo dobrodošla.

Če se pri športnih aktivnostih nikakor ne moremo dovolj ogreti, ne vztrajajmo za vsako ceno, umaknimo se v topel prostor. Priložnosti za šport bo še dovolj.