Hrbet je eden izmed najpomembnejših delov telesa. Obsega hrbtenico, ki je opora celemu telesu in jo uporabljamo 24 ur na dan - celo takrat, ko spimo.

Hrbtenica je zgrajena iz 33 majhnih kosti, imenovane vretenca, ki so zložene druga na drugo. Vretenca so razdeljena v pet skupin. Na vrhu hrbtenice je sedem vratnih, sledi dvanajst prstnih in pet ledvenih vretenc. Pod tem se nahaja pet drugih vretenc, zraščenih skupaj s križnimi kostmi. Hrbtenica se konča s trtico.

Zdravnike lahko slišite govoriti o vretencih v obliki številčnih kod kot so npr.L4, C6 itd. To je preprosti način za določitev točnega položaja posameznega področja. Vsako vretence in disk imajo svojo lastno številko.

Med vsakim vretencem so »blažilci« imenovani medvretenčni diski. Le-ti pomagajo hrbtenici, da se lahko upogne v različne smeri. Po obliki so okroglasti in precej ploščati in sestavljeni iz notranje želatinaste snovi (jedro), ki ga obdaja mreža odpornih, elastičnih vlaken imenovanih anulus. Če je anulus raztrgan, jedro izstopi ali se celo izcedi.

Poškodba je pogosto nenatančno opisana kot „zdrsnjen disk” in bi morala biti natančneje determinirana kot „izstopljena (zdrknjena, izpadena) medvretenčna ploščica«.

Spodnji del hrbta oziroma ledveni predel je najbolj ranljivo področje in bolečine najpogosteje nastanejo ravno tu. To se zgodi zato, ker ledveni predel podpira celotno telesno težo plus težo katerega koli tovora, ki ga nosimo. Ledveni predel hrbta se tudi bolj upogiba in sklanja kot zgornji del hrbta.
Neizogibno je, da spodnji del hrbtenice bolj trpi zaradi obrabe in drugih problemov.